Acts 8

Prvo preganjanje kristjanov

1Savel je z zadovoljstvom gledal, ko so kamenjali Štefana. Tistega dne se je začelo strašno preganjanje kristjanov v Jeruzalemu. Razen apostolov so vsi člani cerkve v Jeruzalemu zbežali v Judejo in Samarijo. 2Nekaj pobožnih mož pa je prišlo in ti so pokopali Štefana in žalovali zaradi njegove smrti. 3Savel pa si je zadal nalogo, da iztrebi Kristusovo cerkev. Kristjane je vlačil iz hiš – može kakor tudi žene – da bi jih vrgel v ječo.

Evangelij v Samariji

4Kristjani pa, ki so pobegnili iz Jeruzalema, so vsepovsod oznanjali veselo sporočilo o Jezusu. 5Eden izmed njih je bil tudi Filip. Prišel je v mesto Samarijo in tam je govoril o Kristusu. 6Prebivalci so ga z zanimanjem poslušali, še posebej, ko so videli čudeže, ki jih je storil. 7Izganjal je hudobne duhove, ki so z glasnim vpitjem zapuščali svoje žrtve. Filip je prav tako ozdravil mnoge hrome in paralizirane. 8Zaradi tega je vladalo v mestu veliko veselje.

Božje milosti ni mogoče kupiti

9V Samariji je živel tudi Simon, človek, ki se je mnoga leta ukvarjal s čaranjem in mnogi so se čudili njegovi umetnosti. Smatral je, da je nekaj posebnega. 10Ljudje, ki so bili priče njegovemu čaranju, so namreč govorili: “V tem človeku deluje Božja moč!” 11Bili so povsem pod njegovim vplivom, ker jih je toliko let opijal s svojo umetnostjo. 12Zdaj pa so mnogi verovali sporočilu o Božjem kraljestvu, ki jim ga je oznanil Filip. Verovali so v Jezusa Kristusa. Možje in žene in med njimi tudi čarovnik Simon so se krstili. 13Po krstu je Simon vsepovsod spremljal Filipa in se je čudil vsem čudežem, ki jih je storil Filip.

14Ko so apostoli v Jeruzalemu slišali o tem, da so ljudje v Samariji sprejeli Božjo besedo, so poslali tja Petra in Janeza. 15Oba apostola sta prišla v Samarijo ter sta molila za verne, da bi jim Bog dal svojega Svetega Duha. 16Doslej ni namreč še nihče med njimi sprejel Božjega Duha, čeprav so bili krščeni v Jezusovem imenu. 17Ko pa so apostoli položili nanje roke, so sprejeli Svetega Duha.

18Simon je videl, da so verni dobili Svetega Duha, ko so apostoli položili nanje roke. Tedaj je ponudil Petru in Janezu denar in jima dejal: 19“Pomagajta mi, da bom tudi jaz lahko polagal roke na ljudi, pa bodo sprejeli Svetega Duha.” 20Peter ga je ostro pogledal in dejal: “S svojim denarjem vred boš pogubljen! Ali res misliš, da se Božja milost more kupiti? 21Ne moreš biti deležen tega, ker tvoje srce ni pred Bogom čisto. 22Obžaluj svojo hudobnost in se spreobrni. Prosi Boga, da ti odpusti te pokvarjene misli. 23Vidim namreč, da si poln bridke zavisti in da si zvezan z vezmi greha.” 24“Moli zame,” je prosil Simon prestrašen, “da me ne bi zadelo to, s čemer sta mi pretila.”

25Potem, ko sta oznanjala Božjo besedo v Samariji, sta se Peter in Janez vrnila v Jeruzalem. Spotoma sta se ustavila v nekaterih vaseh v Samariji, da bi tudi tam oznanjevala radostno novico.

Filip in etiopski finančni minister

26Filipu pa se je prikazal Božji angel in mu dejal: “Pojdi na pot, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo in ki je precej pusta ter bodi tam sredi dneva.” 27Storil je tako in po tej cesti se je prav tedaj pripeljal finančni minister etiopske kraljice Kandake, vpliven in zelo pomemben mož. 28Ko se je vračal iz Jeruzalema, kamor je odšel na Božjo pot, da bi v templju molil, je spotoma bral knjigo preroka Izaije. 29Tedaj je Sveti Duh spregovoril Filipu: “Pohiti za tem vozom in ostani blizu njega.” 30Tekel je tja in je slišal, ko je Etiopec glasno bral iz knjige preroka Izaije. Vprašal ga je: “Ali razumeš to, kar bereš?” 31“Ne,” je odgovoril mož. “Kako naj bi razumel, če mi nihče ni tega razložil?” Prosil je Filipa, naj se vzpne na voz in sede poleg njega. 32Pravkar je bral stavke:

“Kot ovco, ki naj bi jo zaklali, so ga odpeljali.
Tako kot jagnje, ki se ne brani,
ko ga strižejo, je vse pretrpel.
33V njegovem ponižanju zanj ni bilo pravične sodbe.
Kdo pa bi mogel govoriti o njegovih potomcih?
Njegovo življenje so namreč odstranili z zemlje.” ▼

▼Izaija 53,7-8.

34Etiopski minister je vprašal Filipa: “O kom govori prerok? O sebi ali o nekom drugem?” 35Tedaj mu je začel Filip na osnovi te preroške besede oznanjevati evangelij o Jezusu. 36Ko sta se kmalu nato pripeljala do neke vode, je Etiopec dejal: “Tu je voda! Ali me lahko kar zdaj takoj krstiš?” 37“Če veruješ iz vsega srca v Kristusa, lahko to storim,” je odgovoril Filip. “Verujem, da je Jezus Kristus Božji Sin,” je dejal minister. 38Nato je dal zaustaviti voz, skupaj sta stopila v vodo in Filip ga je krstil. 39Ko sta stopila iz vode, je Duh umaknil Filipa. Etiopec ga ni več videl, vendar je vesel nadaljeval pot. 40Filipa so potem videli v Ašdodu. Od tod je potoval dalje iz mesta v mesto in oznanjeval evangelij o Jezusu vse do oddaljene Cezareje.